Izvršba in insolventnost
Svetujemo in zastopamo upnike in dolžnike v izvršilnih in insolvenčnih postopkih. Pišite nam za pomoč in svetovanje.
Izvršba je postopek, v katerem se dolžnika po pravni poti prisili, da izpolni dolgovano obveznost upniku, ne glede na to ali gre za denarno ali nedenarno obveznost. Izvršba poteka v upravnem oziroma v sodnem postopku, običajno pa se dolžnika pred sprožitvijo postopka tudi pisno opomni na izpolnitev.
Upravljanje in izterjava terjatev zajema položaje, ko ena izmed pogodbenih strank svojih zapadlih denarnih obveznosti ni poravnala. Upnik si v takšnem primeru z aktivnim ravnanjem, to je z zunajsodno izterjavo ali sodno izterjavo (tj. izvršbo), prizadeva, da doseže poplačilo. V nasprotnem grozi, da bodo neplačane terjatve postale predmet zastaranja. Tudi dolžnik mora biti v izvršilnem postopku pozoren in proaktiven, da zavaruje svoje pravice in interese ter da se ubrani pred morebitnim neutemeljenim posegom v svoje premoženje.
V primerih, ko premoženje dolžnika ne zadostuje več za poplačilo njegovih terjatev, pa govorimo o insolventnosti. Za poplačilo upnikov v takšnih postopkih veljajo stroga pravila, katerih namen je doseči enakomerno poplačilo upnikov.
Naš prispevek je informativne in nezavezujoče narave in ne more zajeti vseh podrobnosti vašega primera, zato v primeru ko se srečujete s pravnimi vprašanji v povezavi z izvršbo in insolventnostjo navežite stik z našo odvetniško pisarno.
Izvršba
Pri razmerjih med poslovnimi subjekti poznamo situacije, ko ena izmed strank izpolni svojo obveznost (npr. dobavi predmet), nasprotna stranka pa svoje obveznosti ne opravi, to je ne plača dolga. Najbolj smiselno je, da se v takšnih primerih opravi izterjava terjatve, ki obsega izvensodno opominjanje, morebitna pogajanja z reprogramom plačevanja obveznosti in, če je potrebno, sodno izterjavo obveznosti (izvršba).
Izvršba terjatev se opravi z uvedbo postopka pri izvršilnem sodišču. Ločimo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in na podlagi verodostojne listine. Upniki bodo pridobili poplačilo svojih terjatev od dolžnika glede na časovno zaporedje sproženih izvršilnih postopkov. Pri tem velja pravilo: čim prej bo upnik zoper dolžnika sprožil izvršbo, večja je verjetnost, da bo njegova terjatev v celoti poplačana iz premoženja dolžnika.
Mnogi upniki, ki so zaposleni s svojim poslovanjem, se izterjave (izvršbe) pogosto ne lotijo pravočasno. Ob tem se povečuje tveganje, da bodo njihove terjatve podvržene zastaranju, to je postale neizvršljive zaradi preteka zastaralnih rokov.
Na drugi strani morajo dolžniki paziti, da z njihove strani zaradi pasivnosti ne bi prišlo do zamud plačil njihovih obveznosti, saj tvegajo sodni postopek, kar prinaša dodatne izdatke (obresti in izvršilni stroški). Dolžniki imajo sicer v izvršilnem postopku na voljo pravna sredstva, s katerimi se branijo, npr. če je terjatev zastarala ali še ni zapadla v plačilo in podobno.
Insolventnost
V dolžniških razmerjih lahko pride do stanja, ko premoženje dolžnika ne zadostuje več za poplačilo vseh terjatev. Takšno stanje se imenuje insolventnost. Od trenutka, ko je uveden insolvenčni postopek (prisilna poravnava ali stečaj), so vsi upniki obravnavani enako. Namen pravne ureditve je, da se ustavi »tekmovanje upnikov«, kdo bo prej prišel do poplačila terjatve in se zagotovi, da so upniki poplačani sorazmerno, glede na sredstva, ki se nahajajo v stečajni masi. Slovenski insolvenčni zakon pozna nekatere izjeme od tega pravila, vendar jih v tej predstavitvi podrobneje ne obravnavamo.
Insolventnost je položaj, ki nastane, če je dolžnik trajno nelikviden ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. Z uvedbo insolvenčnega postopka pa se želi doseči sorazmerno poplačilo vseh upnikov.
Upniki, ki imajo na premoženju v stečajni masi ločitveno pravico (ustanovljeno s hipoteko ali zastavno pravico), lahko svojo terjatev poplačajo iz zavarovanja, ki je bilo ustanovljeno s to pravico. Nadalje lahko upniki, ki imajo na premoženju v stečajni masi izločitveno pravico, uveljavljajo, da se to premoženje izloči iz stečajne mase.
Zakonska ureditev vsebuje posebnosti v primeru osebnega stečaja. Pri tem je poglavitna možnost odpusta obveznosti. Stečajni dolžnik ga lahko predlaga do konca stečajnega postopka, ob tem da izpolnjuje zahtevne zakonske pogoje.
Naša odvetniška pisarna
Našo ekipo odlikujejo večletne izkušnje na področju svetovanja in zastopanja na področju izvršbe ter na področju insolvenčnih postopkov:
Delovanje naše odvetniške pisarne na področju izvršbe zajema:
- celovito zastopanje upnikov in dolžnikov v postopkih izvršbe;
- zunajsodno opominjanje;
- pogajanja pri reprogramu terjatev in priprava pogodbene dokumentacije;
- sprožitev sodnega postopka (pravda ali izvršba);
- spremljava izvršilnega postopka, razširitev izvršbe in sodelovanje z sodnim izvršiteljem.
Delovanje naše odvetniške pisarne na področju insolvenčnega prava pokriva:
- svetovanje poslovodstvu v primeru insolventnosti družbe, ki jo vodijo, ali če družbi grozi insolventnost;
- svetovanje družbi v primeru insolventnosti pogodbenega partnerja;
- prijava terjatev v insolvenčnih postopkih (prisilna poravnava, stečaj);
- uveljavljanje prerekanih terjatev v pravdi;
- priprava predloga za sprožitev postopka osebnega stečaja.
